Primerjava svetlobnega onesnaženja z in brez lokalne javne razsvetljave

Primerjava svetlobnega onesnaženja z in brez lokalne javne razsvetljave

Ob koncu septembra 2008 v Vodicah na Gorenjskem nekaj noči zapored ni gorela javna razsvetljava. Marsikateri amaterski astronom bi se ugasnitve lokalne javne razsvetljave v času opazovanj v domačem kraju zelo razveselil, a primer iz Vodic jasno kaže, da razsvetljava ene same vasi v bližini mesta ne vpliva opazno na osvetljenost nočnega neba.

Naredili smo primerjavo svetlosti neba nad Vodicami približno v nadglavišču (zenitu) v dveh jasnih nočeh s podobnimi vremenskimi pogoji: v prvi z 28. na 29. september je bila javna razsvetljava ugasnjena, v drugi s 6. na 7. oktober pa je delovala normalno (sliki 1 in 2). V drugi od primerjalnih noči smo za primerjavo posneli še stanje v Šentvidu na severnem robu Ljubljane (slika 3). V času nastanka slik, posnetih 6. oktobra, je bil prvi Lunin krajec pod obzorjem, tako da Lunine svetlobe na slikah ni opaziti. Razlika med svetlostjo neba v Šentvidu in Vodicah je bistveno večja kot v Vodicah ob različnem stanju javne razsvetljave. Iz primerjave slik lahko sklepamo, da k povečani svetlosti nočnega neba nad Vodicami večinoma prispevajo okoliška mesta (Ljubljana, Kranj, Domžale, Mengeš, Medvode) in Letališče JP Ljubljana (sliki 4 in 5), prispevek javne razsvetljave v krogu enega kilometra pa je v tem primeru majhen. Opisani primer kaže, da je za naravno, zvezdnato nočno nebo z izrazito Rimsko cesto potrebna omejitev razsvetljave več deset kilometrov naokoli.

 


Slike 1–3. Posnetek neba nad Vodicami ob ugasnjeni vaški javni razsvetljavi 28. septembra zvečer (zgoraj levo), ob prižgani javni razsvetljavi 6. oktobra zvečer (zgoraj desno) in stanje neba nad astronomskim observatorijem Gimnazije Šentvid 6. oktobra zvečer (spodaj). Slikano z digitalnim zrcalno-refleksnim fotoaparatom Olympus E-500; čas osvetlive 8 minut, ISO 400, f/3,5, 28 mm (Leica ekvivalent).

 
Sliki 4 in 5. Posnetek osvetljenega nočnega neba nad Vodicami 28. septembra zvečer v smeri proti Ljubljani (levo) in proti Letališču JP Ljubljana (desno). Sliki sta bili posneta z enako opremo in nastavitvami kot slike 1–3, le čas osvetlitve je znašal 1 minuto.

Svetlobno onesnaženje je še precej izrazitejše v oblačnih nočeh. V noči s 27. na 28. september je Ljubljansko kotlino pokrivala enakomerna oblačnost z bazo na okoli 2000 m nadmorske višine. V Vodicah je bilo takrat nebo najsvetlejše proti jugu, okoli 10° nad obzorjem (slika 6), kar je posledica ljubljanske javne razsvetljave. Glede na bazo oblakov je bil ta odboj oddaljen okoli 10 km, torej se je nahajal nad severnim obrobjem Ljubljane. Severno od Vodic do Kamniško-Savinjskih Alp ni mest, zato je v tej smeri nebo nad obzorjem bistveno temnejše kot proti Ljubljani (slika 7). Kljub ugasnjeni javni razsvetljavi nad Vodicami je bilo celotno nebo precej svetlo, kar zopet dokazuje, da glavnina svetlobnega onesnaženja prihaja iz okoliških mest.

 
Sliki 6 in 7. Odsev nočne razsvetljave na oblačni plasti 27. septembra zvečer v smeri proti Ljubljani (levo) in proti Krvavcu (desno). Slikano v Vodicah z digitalnim zrcalno-refleksnim fotoaparatom Olympus E-500; čas osvetlive 1 minuta, ISO 400, f/3,5, 28 mm (Leica ekvivalent).

Gregor Vertačnik