Je sploh še kje temno nebo?

To se pogosto sprašujemo slovenski astronomi, ko nas med opazovanji moti osvetljeno nočno nebo ali pa umetna svetloba, ki prihaja neposredno v naš teleskop iz bližnjih svetilk zunanje razsvetljave. V resnici je v Sloveniji temnih lokacij zelo malo. Posebej težavna so opazovanja objektov, ki so blizu obzorja (naprimer osrednje področje naše Galaksije). Slednji se izgubljajo v svetlobnem smogu, ki se proti nebu dviga iz bolj ali manj oddaljenih mest.

Da bi ljubiteljem astronomije olajšali naporno iskanje primernega mesta za opazovanje bomo v tej rubriki poročali o astronomsko zanimivih lokacijah, ki smo jih obiskali in vam jih priporočamo. Če poznate dobro lokacijo in ste tam naredili lepe posnetke nam lahko pošljete material za objavo na tej strani. Ker jih je v Sloveniji bolj malo smo (bomo) obiskali tudi nekatere zanimive lokacije v sosednjih državah.

Zanimiva branja o kvaliteti nočnega neba
Nočno nebo in svetlobno onesnaženje


Gerlitzen – Osojščica, avstrijska Koroška

Nadmorska višina: 1900m
Oddaljenost od Ljubljane: 90 minut vožnje
Datum obiska: 31. 10. 2005

Konec oktobra 2005 se je ob anticiklonu nad osrednjo in vzhodno Slovenijo vzpostavila stabilna inverzija, ki je segala do nadmorske višine 1700m. Ker so domače lokacije nad 1700m za avtomobile nedostopne sem se odpravil na avstrijsko Koroško, kjer lahko marsikje pridemo z avtomobilom brez težav tja do 2000m nadmorske višine. Za pot iz Ljubljane preko predora Karavanke in Beljaka do Osojščice potrebujemo 90 minut zmerne vožnje. Zadnji del poti – vzpon na vrh poteka po ožji, vendar dobro vzdrževani cesti. Nekje na pol poti je na cesti zapornica, kjer je treba za vzpon na vrh plačati cestnino v višini 6 Eur. Na vrhu (1900m) je znan kompleks žičnic in veliko smučišče, ki je v času obiska še samevalo. Kljub vsem tem napravam pa na vrhu ni bilo nobenega paznika in niti ene same svetilke. Z eno besedo: popolna tema. Pod mano debela plast megle skozi katero je prihajal medel sij bližnjega Beljaka nad mano pa prekrasno temno nebo. Kamorkoli sem pogledal so bile zvezde popolnoma negibne, nobenega utripanja in migotanja, ki smo mu sicer priča na nižje ležečih lokacijah. Neverjetno! Očitno ima ta lokacija ob inverzijah odličen seeing. Vlaga je bila komaj 20%, kar je za visokogorje v tem času tudi običajno.

Tik pod vrhom je astronomski observatorij Koroške astronomske zveze v katerem imajo 60-cm teleskop, ki pa je ob obisku sameval. Vsekakor je to lokacija, ki je zanimiva predvsem v jesensko-zimskem času in jo je vredno obiskati. Na vrhu je tudi vremenska postaja katerepodatki so vedno dostopni preko interneta. Zato s preverjanjem stanje vremena na Osojščici ni nobenih težav. Oglejte si še fotoreportažo in posnetke nočnega neba z objektivom ribje oko.

31. oktober 2005
[hm]


Otok Cres, Hrvaška

Nadmorska višina: 200m
Oddaljenost od Ljubljane: 3-4 ure vožnje
Datum obiska: 30. 4. 2005, julij 2005

Otok Cres je razmeroma redko poseljen. Turistična naselja so večinoma majhna in redko posejana. Minimalno svetlobno onesnaženje je prisotno v smereh proti Istri (30 km) ter v precej večji meri proti Reki (50 km). V ostalih smereh je nebo zelo temno. Lokalna naselja sicer širijo in posodabljajo razsvetljavo vendar na srečo montirajo popolnoma zasenčene svetilke. Največ jasnih noči je v obdobju od maja do oktobra. Takrat skoraj ni padavin zato je zrak dokaj suh tudi v nočnem času. Če postavimo teleskop na prostem se nam vse do jutra ne orosi. Zaradi otoške lege je ob mirnem anticiklonalnem vremenu seeing dokaj dober, posebno v jutranjih urah, ko se ozračje povsem umiri.

Oglejte si še fotoreportažo s posnetki nočnega neba.

30. april 2005
6. julij 2005 Slika Rimske ceste v ozvezdju Strelca. Canon EOS 20D, 20mm objektiv, osvetlitev 4×30 sekund pri ISO 1600 in brez vodenja.
[hm]


Kobdilj na Krasu

Nadmorska višina: 350m
Oddaljenost od Ljubljane: 50 minut vožnje
Datum obiska: 8. in 13. 12. 2004, 4. 2. 2005

Področje Krasa in slovenske Istre je sicer izpostavljeno svetlobnemu onesnaženju iz Trsta in naše obale zato v smislu temnega neba ni posebej visoko na lestvici dobrih lokacij. Ima pa to področje v jesensko-zimskem času specifično klimo z vsaj 30% več jasnih noči, kot osrednja Slovenija. V tem obdobju namreč v nižjih plasteh ozračja pogosto doteka iz severovzhoda hladen in vlažen zrak, ki povzroči v osrednji Sloveniji nastanek inverzije (megla). Na Krasu pa se takrat vzpostavi stabilno jasno vreme z nizko relativno vlago, ki tudi ponoči ne doseže rosišča. Tako vreme se v tem obdobju ciklično ponavlja, vsako jasno obdobje pa lahko traja tudi teden dni ali več. Zaradi suhega zraka so učinki svetlobnega onesnaženja občutno manjši in se kažejo predvsem v žarenju neba v smeri Trsta in Obale. V ostalih smereh pa je dokaj temno.

2004-12-08 posnetki nočnega neba
2005-02-04
2006-06-26 montaža zasenčenih svetilk v bližini observatorija
[hm]


Veliko Polje pri Vrabčah na Krasu

Nadmorska višina: 560m
Oddaljenost od Ljubljane: 40 minut vožnje
Datum obiska: 2. 12. 2005

Lokacija se nahaja cca 500m pred vasjo Veliko Polje (če prihajamo iz Senožeč) in spada v isto klimatsko področje kot Kobdilj. Ima nekoliko večjo nadmorsko višino, v bližini tudi ni nobenih luči, ki bi svetile neposredno na lokacijo. Iz daljave moti razsvetljava TV oddajnika na Nanosu (cca 7km), CP Podnanos in seveda Trst. Sploh je jugozahodni del neba zaradi bližine Trsta zelo osvetljen.

Canon EOS 20D, 3min@ISO 1600, Peleng 3,5/8 mm fisheye @f/5,6 vlaga 80%

Prva slika: smer sever-jug    Druga slika: smer vzhod-zahod

Posneto med 5h40 in 5h50 po srednjeevropskem času. Na obeh pomanjšanih slikah je viden stožec zodiakalne svetlobe. Na levem posnetku se razteza od desnega spodnjega roba navzgor. Na desnem pa od levega roba v desno proti sredini posnetka. Zodiakalna svetloba je bila lepo vidna tudi s prostim očesom. Primerjava neba z drugimi lokacijami je nahttp://www.observatorij.org/Monitoring.html
[hm]


Jezerski vrh na Pohorju

Nadmorska višina: 1537m
Oddaljenost od: Ljubljane – 150km; Maribora – 50km; Celja – 65km; Velenja – 45km; Slovenj Gradca – 30km
Datum obiska: 21. oktober 2002

Jezerski vrh je eden najvišjih vrhov Pohorja. Je lahko dostopen iz smeri Dravograda preko Ribnice na Pohorju, od koder do vrha pelje razmeroma dobra makadamska cesta. Okoli 700m od vrha je Ribniška koča. Vrh ni poraščen in omogoča izjemno vidljivost na vse smeri, praktično povsem do matematičnega horizonta, zaradi česar je posebno primeren za opazovanja meteorjev. Nebo je relativno temno, gotovo ena najtemnejših lokacij v Sloveniji, ob odličnih pogojih je Rimska cesta vidna vse do obzorja. M33 je lepo vidna s prostim očesom. Nizko nad horizontom so vidne svetlobne kupole Maribora, Celja, Velenja, Slovenj Gradca (malce višje) in Deutschlandsberga v Avstriji. Ob dobrih pogojih je vidna tudi svetlobna kupola Ljubljane. Ob odličnih pogojih sta na tej lokaciji vidna tudi Gegenschein in Zodiakalni pas.

Oglejte si še stran s panoramo Jezerskega vrha.

Zodikalna svetloba nad Slovenijo

zodiakalna%20svetloba%20nad%20slovenijo_hmikuz[1]

Fotografije zodiakalne svetlobe nad Slovenijo, ki so bile posnete 25. oktobra 2012 zjutraj na Javorniku (1000 m n.v.). Več…