Nezasenčene svetilke

Nezasenčene svetilke so večinoma v obliki krogle iz prosojnih materialov. Svetloba se nekontrolirano širi na vse strani. Več kot polovica svetlobnega toka gre brez koristi naravnost proti nebu kar povzroča bleščanje in svetlobno onesnaženje. Svetlobni izkoristek je majhen zato so tudi z energetskega vidika neprimerne za javno razsvetljavo. V Sloveniji se pogosto uporabljajo za razsvetljavo stranskih ulic, stanovanjskih sosesk, okolic poslovnih zgradb, ipd. Povsod kjer skušajo zmanjšati svetlobno onesnaženje je uporaba takih svetilk prepovedana.


Nezasenčena svetilka na eni od Petrolovih črpalk (levo) in nezasenčena svetilka, ki se pogosto uporablja za razsvetljavo dvorišč (desno)


Nezasenčena dekorativna razsvetljava okolice ene od poslovnih stavb (levo) in nezasenčena “hlevska” svetilka, ki jo pogosto uporabljajo za javno razsvetljavo na področju Primorske (desno)

Delno zasenčene svetilke

Delno zasenčene svetilke so na zgornji strani zasenčene, spodaj pa imajo nameščen izbočen pokrov iz prosojnega materiala (polikarbonat), ki služi za razprševanje svetlobe. Zaradi vpliva UV žarkov in onesnaženja postaja polikarbonat z leti čedalje manj prosojen. Vedno manj svetlobe pade na cilj osvetlitve in čedalje več se je nekontrolirano razpršuje proti nebu. Take svetilke povzročajo tudi bleščanje, ki je posebno ob deževnem vremenu za voznike moteče in celo nevarno. Tako z ekološkega kot tudi s stališča prometne varnosti so manj primerne za javno razsvetljavo. V Sloveniji tovrstne svetilke daleč prevladujejo (cca 90% vse populacije svetilk) zato jih smatramo za najpomembnejši vir svetlobnega onesnaženja.


Svetilka CX 63.6 (Siteco) na levi strani in svetilka ST-50 (Siteco) z izbočenim steklom na desni


Napačno postavljen reflektor z asimetričnim snopom (levo) in nezasenčena fluorescenčna svetilka, ki povzroča bleščanje (desno)